S - sklenina, sekalci, stranski sektor, sistemska terapija, sondiranje...

Sklenina je najtrši del zoba in hkrati najtrši del v človeškem telesu. Je tisti del zoba, ki je naravno bel in je iz estetskega vidika najbolj željen del zoba. Sklenina je trda, ni pa trdna. Je podobna steklu, ki je trdo, vendar se vseeno hitro skrha. Se lahko obarva in vendar, ob primerni higieni in zobozdravstveni preventivi, zdrži do konca vaših dni in gre z vami v onstran. Sklenina ne obdaja celotnega zoba s korenino vred, temveč le njegovo krono – tisti del zoba, ki ga vidimo, ko pogledamo v usta. Preostali del zoba, ki ni pokrit s sklenino, je precej bolj rumenkaste barve, mehkejši in samo pol toliko odporen na delovanje kislin in drugih dražljajev. Imenuje se dentin ali zobovina. Prehod sklenine v dentin se imenuje zobni vrat. To je tisto občutljivo ali skeleče področje, ki ga skušajo vse reklamirane zobne paste zaščititi pred dražljaji toplote, mraza ali sladkega.


Sekalci so sprednji štirje zobje, ki so najbolj odgovorni za videz in govor. Njihova žvečna funkcija je omejena na trganje hrane, nikoli za žvečenje ali mletje. Sekalce velikokrat belimo, oblačimo v luske, včasih tudi v prevleke.
Največjo težavo predstavljajo prekomerno obrabljeni in zato močno skrajšani sekalci. Ponavadi je to posledica izgube zob kočnikov, ki so namenjeni mletju hrane in nato za silo poskušamo žvečiti s preostalimi sprednjimi zobmi, ki temu niso namenjeni.


Stranski sektor pogovorno pomeni zobe, ki so vidni s strani ali se nahajajo zadaj. Je nasprotje zobem v fronti (sekalci, sprednji  zobje, vidni sektor). K tem zobem spadajo ličniki in kočniki. Zobje so namenjeni žvečenju in mletju hrane. Po svoji velikosti in razvejenosti korenin so ustvarjeni za velike pritiske in dolgotrajno uporabo. S pravilno nego jih vzdržujemo do visoke starosti.


Sistemska terapija je terapija, ki zajame vnašanje zdravil ali drugih učinkovin v telo z željo po izboljšanju ustnega stanja.


Največkrat se jo opravlja v sklopu zdravljenja hudega parodontalnega obolenja na specialističnem nivoju in z uporabo posebnih antibiotikov. V rednem delu ambulante se s sistemsko terapijo srečamo v sklopu prve pomoči, ko zaradi napredovale otekline in bolečine zaradi zoba ocenimo, da so prizadeta tudi tkiva okoli ustne votline in obstaja verjetnost razširitve otekline in okužbe.


Sistemska terapija pomeni tudi, da pacienti z vnosom svojih zdravil proti npr. diabetesu, visokemu pritisku ali za redčenje krvi, izvajajo sistemsko terapijo, ki ima za posledico lahko stanja v ustih, ki zahtevajo našo pozornost in možno ukrepanje.


K sistemski terapiji na nek način spada tudi prehrana. Bogata s sladkorji ali kislinami in revna s tekočinami, lahko povzroči razmere, ki so idealne za razvoj kariesa ali drugih težav.


Sondiranje največkrat pomeni, da s posebno označeno sondo izmerimo globino obzobnega žepa.

To je merjenje tistega "praznega prostora", ki se nahaja med vidnim robom dlesni in zobom ter začetkom kosti, v kateri je zob zasidran. V tem prostoru največkrat najdemo zobni kamen, posledično številne bakterije in ob sondiranju krvavečo dlesen. Za boljšo ilustracijo si zamislite, da je vaš noht vaš zob. Okoli nohta je tesno pripeta obnohtna kožica (dlesen). Ta prostor pregledujemo s pomočjo sonde (sondiranje). V prostor med nohtom in kožico se vam naselijo bakterije in posledično dobite vnetje – obnohtnico (parodontalna bolezen). Sondiranje je lahko neprijetno, predvsem takrat, ko sondiramo globine večje od 5 mm. Sondiranje je sestavni del rednih pregledov. Na podlagi sondiranja, rednih pregledov in RTG analize slik ugotavljamo verjetnost ali obseg parodontalnega obolenja enega ali več zob.

(veliko koristnih informacije lahko izveste še pod črko P).

Pojdi nazaj

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki