P - preventiva, parodontoza, parcialka, podložitev, polnitev zoba...

Preventiva je alfa in omega vsakega dobrega zobozdravnika. Zaradi nje ste lahko v mnogo boljši zdravstveni in zobozdravstveni kondiciji in živite dlje, bolje in predvsem ceneje ter z manj bolečin. V osnovi so to vsi postopki, včasih pa tudi samo nasveti, ki pripomorejo k preprečevanju nastanka resnejših zobnih težav.


Osnovni preventivni ukrepi so: redno ščetkanje vsaj 2-krat dnevno, redno obiskovanje in izvajanje preventivnih zobozdravstvenih pregledov vsaj 2-krat letno, čiščenje zobnega kamna in odstranjevanje oblog, občasne RTG-kontrole zob in čeljusti, izvedba preventivnih ortodontskih ukrepov za preprečevanje razvoja ortodontskih anomalij, odstranitev nerešljivo bolnih in okuženih zob, odstranitev nadštevilnih zob itd.


Parodontoza ali parodontalna bolezen je, poleg kariesa, najpogostejši vzrok za izgubo zob. Je primer bolezni, kjer s pravilno, pravočasno in strokovno izvedeno preventivo njen nastanek lahko v celoti preprečimo. Žalosti dejstvo, da ima kar 90 % pacientov eno od možnih oblik parodontalnega obolenja. Tako kot ne boli visok pritisk, tako je tudi parodontoza, vse do zadnjega stadija, neboleče dogajanje. Vmes se dogaja redno ali občasno krvavenje dlesni in/ali otekanje. Končni rezultat večine parodontalnih obolenj je, da mnogo prehitro izgubite zobe, ki praviloma niso plombirani oz. nimajo veliko kariesa. Na prvi pogled se zdi, da se karies in parodontoza medseboj izključujeta, čeprav je podlaga obeh obolenj v bakterijah. Parodontoza je zapleteno dogajanje tudi na nivoju celega telesa in zato ni čudno, da zaradi parodontoze lahko nosečnice doživite predčasni porod ali porod prelahkega otroka, odrasli pa obolite za eno od oblik srčno-žilnega obolenja ali imate težave s sklepi ali kožo. Diabetes, kajenje, osebna zanemarjenost, podhranjenost in stres so faktorji, ki dodatno vplivajo na nastanek in razvoj obolenja. Zanimivo je, da ko izgubite zadnji zob, tudi izgubite "parodontozo". Ko tako nastalo brezzobo čeljust "opremite" z zobnimi vsadki, se parodontalno obolenje prav kmalu zopet pojavi, le tokrat pod drugačnim imenom, vendar z enako razdiralnim učinkom za zobne vsadke – periimplantitis. (dodatne info pod črko S)


Parcialka je pogovorni strokovni izraz za vsako delno protezo, vendar se ima pri tem največkrat v mislih navadno socialno protezo pripeto na zobe z žičnimi zaponami. Je lahko tudi sinonim za začasno delno protezo, s katero prebrodimo stanje brezzobosti zaradi večjih posegov v ustih do trenutka, ko pogoji in zdravje ustnih tkiv omogočajo izdelavo dokončnega izdelka, ki vzpostavi stanje ozobljenosti. Po nemških zavarovalniških normativih je vsaka delna, pri nas socialna proteza na kartico, z žičnimi zaponami lahko samo začasna proteza za čas do 9 mesecev, kajti po tem času povzroči v ustih več škode na vseh ustnih tkivih, kot pa nudi koristi. Nekaj dodatnih informacij lahko najdete tudi pod črko D.


Podložitev je pogovorni strokovni izraz v povezavi z nošenjem katerekoli proteze. Nanaša se na dejstvo, da se vsaka proteza naslanja ali podpira na spodaj ležečo sluznico čeljustne kosti. Zaradi starosti in ostalih dogodkov, povezanih s tem, se neminovno zgodi, da se kostna podlaga in sluznica pod protezo toliko spremenita, da naleganje proteze ni več enako, kot na dan, ko je bila proteza prvič vstavljena v usta. Proteza začne skakati, poplesavati in padati, kljub izdatnemu lepljenju s posebnimi lepili. Ko napoči ta trenutek, je potrebno obiskati zobozdravnika, ki bo z odtisom določil obseg praznega prostora med protezo in ustno sluznico ter poslal vašo protezo na "podložitev" k zobotehniku. Le-ta v prazen prostor pod protezo vlije tekočo plastiko, iz katere je tudi sicer izdelana vaša proteza in tako protezo ponovno prilagodi novonastalim spremembam v ustih. V nekaterih primerih je možno, da to delo v celoti opravi kar zobozdravnik sam ob prisotnosti pacienta.


Polnitev zoba je tisti zadnji korak v postopku zdravljenja okuženih zobnih korenin, ki naj bi zagotovil trajno nepredušnost votline, v kateri je nekoč bil živec. Samo nepredušnost preprečuje ponovni vdor škodljivih bakterij v notranjost zoba in od tam kamorkoli po vašem telesu. Težava je, da z nobeno dosedaj množično propagirano metodo tega ne moremo doseči. Hkrati je potrebno povedati, da ni dovolj, da se nepredušno zapre samo osrednjo votlino, v kateri je nekoč prebival zobni živec. Ugotovili so namreč, da je poleg te glavne votline (kanala) prisotnih še za 3-5 km stranskih kanalov, ki jih naše množično propagirane in uporabljane metode, ne dosežejo. Težave zaradi tega lahko segajo od neznatnih do nepredstavljivo težkih, tudi kjerkoli po telesu. Dejstvo je, da vas pred morebitno presaditvijo katerega od organov, vedno pošljejo na pregled k zobozdravniku, da potrdi oz. določi zobe kot možne povzročitelje okužbe rane po posegu ali celo zavrnitve presajenega organa. Največkrat tako sumljive zobe odstranimo.

 

(malo širše je tematika zajeta pod naslovom Bolan živec=okužena korenina=mrtev zob=granulom?!, dodatne informacije tudi pod črko C, E in G).

Pojdi nazaj

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki