M - migrena, mišice, molar, model, mostiček...

Migrena je vrsta glavobola, ki je po svojih vzrokih za nastanek precej pester pojav. Pogovorna migrena se razlikuje od uradne definicije migrene. Skupno obema je, da nas boli glava in se pri tem počutimo precej čemerno, hkrati pa zdravila občasno prinesejo olajšanje in odpravo vzrokov.


Kot zobozdravnik se z "migreno" oz. glavoboli pacientov srečujemo vse pogosteje. Običajno gre za primere, ko vsa splošno medicinska diagnostika ne pomaga več oz. ne prinese jasne definicije vzroka za težave, zato sem kot zobozdravnik pogosto zadnji v vrsti strokovnjakov, ki se mu pacienti bolj mimogrede potožijo. Prvo na kar moram pomisliti je, da ni nekaj narobe z največjim živcem v telesu in hkrati glavi, to je t. i. trovejni živec ali trigeminus, ki oživčuje vse zobe, obe čeljusti, del jezika in sluhovoda, del bobniča in skoraj vse žvečne mišice. Nepravilnosti v tem področju, v poteku živca, poškodbe, zdravila, neprimerni zobni izdelki, mišična neravnotežja in mnogo mnogo drugih vzrokov lahko povzroči stanje, ki je na nek način podobno "migreni", hkrati pa jo spremlja bolečina, pekočina, napetost, mravljinčenje v kateremkoli predelu poteka živca, sprememba vedenja, depresija itd.


Pogosta težava oz. vzrok za glavobol in "migreno" je lahko tudi škrtanje in škripanje z zobmi, najpogosteje ponoči, vse pogosteje pa tudi nenadzorovano dnevno škripanje.
Reševanje vseh težav je vedno kompleksno in ponavadi dolgotrajno. K sodelovanju je potrebno pritegniti tudi strokovnjake drugih področij in pomisliti tudi na drobne, mogoče nepomembne, detajle.


Poglejte tudi pod črko B.


Mišice – največkrat pri tem mislimo na žvečne mišice obraza. So del osnove celotnega aparata za  žvečenje, odgovorne za mimiko, govor, samopodobo itd. Posebno pozornost si prislužijo pri pojavu nočnega škrtanja, pri izdelavi totalne proteze in obsežnejših protetičnih rekonstrukcijah zob.


Pri nočnem škrtanju ali vsakem rednem škrtanju z zobmi se mišice temu stanju povečane aktivnosti prilagodijo tako, da se poveča njihov volumen (bodybuilding) in otrdijo, včasih tudi bolijo ali pečejo.


Pri izdelavi totalne proteze (brezzoba čeljust) je protezo potrebno umestiti v nevtralni prostor med licem, sluznico in žvečnimi mišicami, ter tako doseči najmanjšo možno mero premikanja proteze zaradi gibanja mišic.
Pri obsežnejših protetičnih posegih vedno spremenimo tudi del obraza okoli ust in nosu. Spremenimo lahko napetost mišic, izrazitost in usmerjenost gub okoli nosu in brade. Vsa estetska kirurgija obraza sloni na položaju, obliki in funkciji mišic. Če spremenimo položaj in napetost mišice, spremenimo tudi izgled obraza in mimiko.


Nekaj informacij najdete še pod B in F.


Molar ali kočnik – zob, s katerim hrano dodobra zmeljemo in pripravimo na nadaljnjo prebavo v želodcu. Ključni zobje za to so t. i. "šestice", čeprav k molarjem prištevamo tudi sedmice in osmice (modrostniki). Šestice so prvi ali drugi stalni zobje, ki vznikejo pri otrocih po koncu razvoja mlečnega zobovja. Skladno z njihovo oštevilčenostjo se to zgodi ponavadi okoli 6. leta starosti. So tudi zobje, ki ponavadi najprej dobijo črno plombo. Zaradi svoje zgradbe in sestave so to najmočnejši zobje v čeljusti, namenjeni in ustvarjeni za učinkovito žvečenje do pozne starosti. Okoli vršičkov njihovih treh koreni in vzdolž celotnega poteka vseh treh korenin je zbranih največ finih živčnih končičev in vlaken, ki skrbijo, da je občutek in natančnost žvečenja tukaj največja. Izguba tega zoba pomeni tudi izgubo najnatančnejšega področja fine regulacije celotne mehanike žvečenja. Če ponazorim njihovo pomembnost – pomembni so toliko, kot je pomemben vaš glavni računalnik v avtu – brez njega je motor razglašen ali celo nedelujoč.
Če na mesto izgubljene šestice postavimo zobni implantat, dobimo zgolj 20 % natančnosti mehanike žvečenja originalnega zoba, zato so vsadki le grobi približek zobne korenine.


Zanimivo se skriva tudi pod črko I.


Model je "verni posnetek stanja v ustih" izdelan na podlagi zobozdravnikovega odtisa. Je kopija stanja v vaših ustih, narejena iz gipsa, ki jo lahko prenašamo, vrtimo, obračamo in drugače z njo manipuliramo. Je osnova vsakega zobotehnikovega dela. Pot do nastanka modela je lahko dvojna. Prva pot, klasična, zajema ročno odtiskovanje v ordinaciji (jemanje mere) s pomočjo odtisne žlice in ene od odtisnih mas. Druga pot, računalniška, zajema podatke iz vaših ust s pomočjo posebnega ustnega čitalca oz. skenerja. Podatki se nato pošljejo v digitalni obliki v zobotehnični laboratorij in se tam izdela digitalni delovni model.


Priporočam ogled pod črko C in F.


Mostiček pomeni "pricementiran ali privijačen zobni izdelek, ki zapolni prazna mesta med zobmi ali vsadki". Predstavljajte si avtocestni most – ima dva bregova (zobe nosilce) in vmes speljan most (členi). Zobni mostiček nadomešča izgubljene zobe na popolnoma enak način. Obrusimo zob nosilec (lahko tudi vstavimo zobni vsadek) na obeh straneh vrzeli, vmes speljemo "most", ki ponazarja obliko in barvo izgubljenih zob. Ta vmesni del mostu imenujemo člen. Dolžina zobnega mostička pomeni seštevek vseh elementov, ki most sestavljajo – zobje nosilci (ali vsadki) plus členi. Zobozdravnik obrusi in pripravi zobe nosilce, zobotehnik mostiček izdela na modelu, zobozdravnik izgotovljen mostiček pricementira na obrušene zobe ali privijači na zobne vsadke. Iz higienskega vidika je mostiček slabša rešitev, kajti čiščenje pod mostom ni nikoli tako učinkovito, kot je čiščenje okoli vsakega posameznega prostostoječega zoba ali zobnega vsadka. Nasplošno velja pravilo, da več kot imate zobnih izdelkov v ustih (razen totalne proteze), večja je potreba po čiščenju, ki pa je praviloma težje izvedljiva in je zato potreba po rednih zobozdravstvenih kontrolah večja.


Dodatna pojasnila lahko poiščite pod črko B, C in F.

Pojdi nazaj

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki