K - karies, korenina, koreninski nazidek, kompozit, kajenje, kost, kovinsko-keramična prevleka...

Karies ali zobna gniloba, po domače, ne potrebuje posebne predstavitve o tem, kaj to je in do česa vse lahko pripelje. V osnovi gre za splet okoliščin, bakterij, osebnih lastnosti, higienskih navad in ukrepov ter predhodnih zobozdravniških posegov, ki so lahko vzrok nastanka kariesa.


Korenina – o zobni korenini in stanju le-te se intenzivno pogovarjamo, ko smo izgubili zobno krono oz. tisti del zoba, ki ga vidite, ko se pogledate v usta in se tako lepo belo zasveti. Korenina zoba je, metaforično rečeno, vrhunski kostni vsadek matere narave, ki omogoča, da so zobje trdno zasidrani v čeljusti, da lahko čvrsto grizete, da lahko točno čutite kaj jeste in nasploh daje zobu občutek, da je živ in zdrav. Nasprotno, bolna in vnetno prizadeta korenina zaradi granuloma, ciste ali samo premočnega in preglobokega kariesa, povzroči ravno nasprotni občutek kot zdrava korenina.

Če se le da, danes rešujemo zobne korenine, ki imajo dobro in svetlo prihodnost vsaj še nekaj let in tako prihranimo izdelavo mostiča ali celo vsadka. Več informacij najdete pod črko C, E in G.


Koreninski nazidek ali pogovorno "štift prišraufan v korenino" je izdelek, s katerim poskušamo umetno nadomestiti tisti del izgubljenega zoba in korenine, ki zagotavlja zadostno trdnost in višino novemu zobnemu izdelku. V osnovi, pri izdelavi štifta izvrtamo oz. izdolbemo sredino pozdravljene korenine s posebnimi svedri in v ta prazen prostor vstavimo, najbolje iz zobnega zlata ali umetne smole z ojačanimi vlakni, manjkajoči del zoba v obliki, ki posnema izvrtani del korenine in se hkrati nadaljuje v pomanjšano obliko zoba, ki gleda iz korenine v ustno votlino. Za mogoče še lažjo predstavo si predstavljajte veliko ključavnico (to je korenina), v katero vstavimo točno po meri izdelan ključ (nazidek iz zlata ali umetne smole ojačane z vlakni), ki ima ročaj (zobni del štifta, ki posnema pomanjšano obliko zoba), s katerim ga trdno držite v roki.


Kompozit je umetni zobozdravstveni material, čigar poreklo in izvor segata iz davnih pionirskih časov poletov na Luno. Gre za posebno izdelano mešanico smol in v smolo dodanih polnil, ki zobozdravniku omogoča zapolnitev predhodno izvrtanih lukenj v zobu, nato pa s posebno lučko tako izpolnjeno luknjo v zobu strdi in dobimo "belo plombo".
Pred leti so ljudje mislili, da so to "laserske plombe", verjetno zaradi modre svetlobe, ki ponavadi posveti iz zobozdravnikove naprave za strjevanje kompozitnih plomb.
Širina uporabe kompozita, ki, grobo rečeno, še vedno predstavlja vrsto plastike, je skorajda neskončna in bi pisanje o tem po nepotrebnem podaljšalo ta zapis. Nekaj osnovnih velikih področij uporabe kompozita v zobozdravstvu so: bele plombe, kompozitne prevleke vseh vrst, kompozitni mostički, kompozitne nadgradnje vsadkov, kompozitne začasne proteze.


Po ceni in trajnosti kompozitni izdelki zaostajajo za izdelki iz porcelana ali cirkona.
Po lepoti prekašajo izdelke, ki v svoji osnovi imajo kovinsko podlago oz. jedro. Po uporabnosti in lahkoti rokovanja nimajo konkurence. Alergološko gledano lahko predstavljajo neodkriti vir težav. (glej pod črko B)


Kajenje je bistveni zunanji dejavnik, ki pomembno vpliva na večino zobozdravnikovih odločitev. Zaradi kajenja je potreba po rednemu odstranjevanju zobnega kamna in čiščenju katranskih oblog večja. Zaradi kajenja se sicer lepe kompozitne plombe hitreje zabarvajo. Zaradi kajenja se rana po puljenju zoba celi počasneje in ne tako kvalitetno. Zaradi kajenja se pospeši parodontoza in posledično prej izgubite svoje zobe. Zaradi kajenja je pri vsakem resnem kirurgu nemogoče dobiti zobni vsadek brez predhodnega, vsaj kratkoročnega, prenehanja. Skratka, če kadite, je potrebna dodatna pozornost v našem vsakdanjem delu.


Kost je beseda, ki jo uporabljamo predvsem takrat, ko se pogovarjamo o možnostih in potrebi zobnih vsadkov. Če nimamo dovolj lastne, zdrave in kvalitetne oz. dovolj goste kosti, so potrebni obsežnejši kirurški predpripravljalni postopki, ki imajo samo en namen – zagotoviti dovolj naravne ali čvrste umetne kosti. Ko se kirurg prepriča, da je telo sprejelo umetno kost oz. da je ustvarilo dovolj lastne kvalitetne kosti, lahko nadaljujemo s postopkom vstavitve zobnega vsadka. Tudi po vstavitvi zobnega vsadka v kost sledi faza počitka, v kateri mora kost vsadek "sprejeti" in obdati s kostnino.


Kot vidite, je kost naslednja najbolj dragocena stvar v vaših ustih po tem, ko izgubite lastne zobe. Če nimate kosti, ne morete imeti vsadkov. Če ne morete imeti vsadkov, boste primorani nositi protezo. Kvaliteta nošenja proteze je odvisna od kvalitete podlage v ustih – čeljustne kosti. Kot vidite, kakorkoli obračamo, pridemo na kost.
Parodontoza, kajenje, diabetes, težave s ščitnico, osteoporoza itd. so stanja, ki vam "jemljejo" kost.
Zato, ker je kost tako pomembna, posvečamo posebno skrb za ohranitev čimveč lastne kosti. (glej tudi črko I)


Kovinsko-keramična prevleka ali po domače "imam porcelanaste" zobe. V bistvu se pod temi "porcelanastimi zobmi" skriva prav nič malo kirurškega jekla, ki služi kot armatura oz. ojačitev, preoblečena s porcelanom. Je tehnika in tehnologija, ki je osebno ne uporabljam že od leta 2008. Namesto nje uporabljam tehniko polne porcelanske prevleke na cirkon osnovi.


Za več informacij poglejte še pod B, C in F.

Pojdi nazaj

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki