Vpliv kajenja na krvavitev ob sondiranju pri bolnikih s parodontalno boleznijo


N. Hropot Pleško, R. Gašperšič, U. Skalerič


Izvleček


Izhodišča: Krvavitev dlesni ob žvečenju zob ali sondiranju obzobnih žepov je prvi znak vnetja obzobnih tkiv, ki je posledica kopičenja bakterijskih zobnih oblog. Sulkusna krvavitev je dokaz vnetnega procesa v dlesni, krvavitev ob sondiranju pa pomeni prisotnost vnetnega procesa v dlesni, krvavitev ob sondiranju pa pomeni prisotnost vnetnega procesa tudi v pozobnici. Po dosedanjih podatkih je krvavitev ob sondiranju pri kadilcih manj pogosta kot pri nekadilcih.


Uvod

Krvavitev dlesni ob žvečenju, ščetkanju zob ali sondiranju obzobnih žepov je prvi znak vnetja bakterijskih zobnih oblog, pojavi pa se še pred vidnimi spremembami dlesni, kot sta rdečina in oteklina. Pri pregledu obzobnih tkiv ocenjujemo dve vrsti krvavitve: sulkusno krvavitev in krvavitev ob sondiranju. Salkusna krvavitev je dokaz vnetnega procesa v dlesni (gingivitisa) (Slika 1), krvavitev ob sondiranju pa pomeni prosotnost vnetnega procesa tudi v pozobnici (parodontitisa) (Slika2). Krvavitev ob sondiranju ima pri ocenjevanju stanja obzobnih tkiv poseben pomen, saj njena prisotnost poveča verjetnost nadaljne izgube prirastišča in napredovanja parodontalne bolezni, še posebej, če isto mesto krvavi ob ponovnih ocenjevanjih v obdobju vzdrževalnega zdravljenja. Mesta, ki v vzdrževalnem obdobju zdravljenja ponavljajoče krvavijo ob sondiranju, imajo 30- odstotno verjetnost dodatne izgube prirastišča.



Kadilci predstavljajo skupino z večjim tveganjem za pojav parodontalne bolezni. Raziskave so pokazale, da imajo kadilci v primerjavi z nekadilci v povprečju globje obzobne žepe in večje število globokih žepov, večjo izgubo kliničnega prirastišča, pogosteje se pojavlja umik dlesni, imajo večjo izgubo alveolne kosti, večjo izgubo zob in več zob s prizadetimi razcepišči. Nasprotno pa se pri kadilcih rdečina dlesni in krvavitev ob sondiranju pojavljata manj pogosto (Palmer in sod., 2008; Zee, 2009) (Slika 3).



V dosedanjih raziskavah, v katerih so ugotavljali vpliv kajenja na krvavitev dlesni, so raziskovalci uporabljali dihotomen način določanja prisotnosti ali odsotnosti krvavečih mest med kadilci in nekadilci. Ugotovili so, da je krvavitev dlesni ob sondiranju pri kadilcih v splošnem manj pogosta kot pri nekadilcih, ni pa še znano ali je vpliv kajenja na krvavitev ob sondiranju enak pri vseh stopnjah paradonralne bolezni. Namen raziskave je bil zato ugotoviti, kakšen je vpliv kajenja na krvavitev ob sondiranju obzobnih žepov različnih globin. Postavili smo hipotezo, da je pogostnost krvavitve ob sondiranju, ne glede na globino sondiranja, pri kadilcih manjša kot pri nekadilcih.

 

tl_files/images/Blog/Uvedba parodontalne sonde v dlesnin zleb.jpg
Slika 1: Ugotavljanje sulkusne krvavitve: A – uvedba parodontalne sonde v dlesnin žleb zoba 21; B – prisotnost sulkusne krvavitve ob zobeh 21 in 22 po izvleku parodontalne sonde, ob zobu 22 je zaradi večje stopnje vnetja krvavitev obsežnejša.

 

 

tl_files/images/Blog/ugotavljanje krvaitve ob sondiranju.jpg

Slika 2: Ugotavljanje krvavitve ob sondiranju: A – uvedba parodontalne sonde v obzobni žep zoba 14; B – prisotnost krvavitve ob sondiranju po izvleku parodontalne sonde ob zobu 14 mezibukalno, bukalno in ditobukalno ter zobu 13 mezibukalno.

 

 

tl_files/images/Blog/ugotavljanje krvavitve ob sondiranju pri kadilcih.jpg

Slika 3: Ugotavljanje krvavitve ob sondiranju pri kadilcu: A- uvedba parodontalne sonde v obzobni žep zoba 11; B- po izvleku sonde je kljub globokemu obzobnemu žepu opazna je komaj zaznavna krvavitev ob sondiranju.

 


Preiskovanci in metode:


V raziskavo je bilo vključenih 31 oseb, ki so bile napotene na center za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani in so jih študenti dentalne medicine obravnavali v  obdobju med letoma 2007 in 2012. Stari so bili od25 do 65 let, imeli so napredovalo obliko parodontalne bolezni in še niso bili parodontalno zdravljeni. 16 jih je bilo nekadilcev (7 moških, 9 žensk), 15 pa kadilcev (9 moških, 6 žensk). Kot kadilci so  bili opredeljeni tisti pacienti, ki so redno pokadili deset ali več cigaret dnevno. Podatke o navadah kajenja, o globini sondiranja na šestih mestih okrog vsakega zoba in o prisotni krvavitvi ob sondiranju smo pridobili iz študentskih protokolov.



Rezultati: Odstotek krvavečih mest smo izračunali na 2316 merilnih mestih (386 zobeh) pri nekadilcih in na 1986 merilnih mestih (331 zobeh) pri kadilcih. Povprečen odstotek krvavečih mest je bil pri nekadilcih večji kot pri kadilcih.


Odstotek krvavečih merilnih mest je bil statistično značilno večji kot pri nekadilcih kot pri kadilcih, ne glede na globino sondiranja: pri globini sondiranja os 1 do 3 mm je pri nekadilcih znašal 28,9%, pri kadilcih 23,8%, pri obzobnih žepih, globokih od 4 do 6 mm, je pri nekadilcih znašal 54,5%, pri kadilcih 48,0%, pri obzobnih žepih, globjih od 7mm, pa je pri nekadilcih znašal 75,0%, pri kadilcih pa 48,7%. Pri nekadilcih je bil delež krvavečih mest z naraščajočo globino sondiranja statistično značilno večji, pri nekadilcih pa je bila statistično značilna razlika dokazana le med skupino obzobnih žepov, globokih od 1 do 3 mm in od 4 do 6 mm.
 

 


Razprava:

Z raziskavo smo potrdili našo hipotezo, da je pogostnost krvavitve ob sondiranju, ne glede na globino sondiranja, pri kadilcih manjša. Ugotovili smo, da je povprečen odstotek krvavečih mest pri nekadilcih v primerjavi s kadilci statistično značilno večji (37,4 vs. 33,2%), odstotek pa je bil pri nekadilcih velji tako pri plitvih, srednje globokih in globokih obzobnih žepih. Odstotek krvavečih mest je bil pri nekadilcih z naraščajočo globino sondiranja večji, pri kadilcih pa je bil večji le odstotek krvavečih mest srednje globokih obzobnih žepov v primerjavi s plitvimi obzobnimi žepi, pri globokih obzobnih žepih pa odstotek ni bil več večji. Posredno lahko tako sklepamo, da je učinek kajenja na krvavitev ob sondiranju pri globokih obzobnih žepih največji.

Vzrok za manj pogosto krvavitev ob sondiranju pri kadilcih bi lahko bila vazokontrikcija v obzobnih tkivih kot posledica delovanja škodljivih sestavin cigaretnega dima, predvsem nikotina. Razpoložljivi podatki pa kažejo, da ima kajenje kroničen učinek in povzroči okvaro žilja v obzobnih tkivih ter da posledica kajenja ni zgolj preprost vazokonstriktiven učinek. Prizadeto žilje naj bi prispevalo k manjši rdečini dlesniin k manjši krvavitvi ov sondiranju. Rezultati naše raziskave so v skladu z ugotovitvami predhodnih raziskav.  Preber in Bergstrom (1985) sta preučevala pojavnost krvavitve dlesni pri kadilcih in nekadilcih ter ugotovila, da so imeli kadilci statistično značilno večji indeks plaka kot nekadilci, čeprav so kadilci imeli statistično značilno večji indeks plaka kot nekadilci. Povprečni odstotek krvavitve ob sondiranju pri kadilcih je bil 27%, pri nekadilcih 40 %, kar je primerljivo z rezultati naše raziskave. Ena izmed mogočih razlag, zakaj imajo kadilci prisotnih več zobnih oblog kot nekadilci, je, da zaradi odsotnosti krvavitve, ki je za posameznika znak, da je z dlesnijo nekaj narobe, vzdrževanju ustne higiene ne posvečajo dovolj pozornosti. Haffaje in Socransky (2001) sta prav tako ugotovila, da imajo kadilci manj mest, ki krvavijo ob sondiranju, kot nekadilci in bivši kadilci. Bergstrom in Preber (1986) sta v raziskavi vpliva kajenja cigaret na razvoj eksperimentalnega gingivitisa ugotovila, da se pri kadilcih rdečina dlesni in krvavitev ob sondiranju pojavljara manj pogosto, kopičenje zobnih oblog pri kadilcih in nekadilcih pa je bilo podobno. Nasprotno pa so Muller in sod. (2002) v svoji vzdolžni študiji, kjer so preiskovance spremljali 6 mesecev, ugotovili, da sta se pri kadilcih krvavitev ob sondiranju in zobni kamen pojavljala pogosteje kot pri nekadilcih.

Nair in sod. (2003) so ugotovili, da se po prenehanju kajenja krvavitev ob sondiranju poveča s 16% na 32 %, čeprav so preiskovanci v času trajanja študije izboljšali ustno higieno. Ti rezultati potrjujejo ugotovitev, da kajenje prizadene vnetni odziv, da pa so te spremembe reverzibilne in po prenehanju kajenja izginejo.

 


Zaključek

Z raziskavo smo ugotovili, da je pogostnost krvavitve ob sondiranju, ne glede na globino sondiranja, pri kadilcih manjša kot pri nekadilcih z naraščajočo globino sondiranja večji, pri kadilcih pa je bil večji le odstotek krvavečih mest srednje globokih obzobnih žepov v primerjavi s plitvimi žepi, pri globokih obzobnih žepih pa odstotek ni bil več večji. Posredno lahko tako sklepano, da je uniček kajenja na krvavitev ob sondiranju pri globokih obzobnih žepih največji.


Povzeto po: Zobozdravstveni vestnik. Leto 2012. Letnik 67. Št. 1-2, str. 11-15.
Nina Hropot Pleško, dr. dent. med.; doc. dr. Rok Gašperšič, dr. dent. med.; akad. Prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., Katedrala za ustne bolezni in parodontologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Pojdi nazaj

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki