Ustno zdravje sloni na preventivi

Neustrezno ustno zdravje ima številne posledice in vpliva tudi na ekonomsko ter psihosocialno kakovost življenja ljudi, piše dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med.

Oralno oz. ustno zdravje ima mnogo večji pomen kot zgolj imeti zdrave zobe. Ob tem, da je ustno zdravje pomembno v fiziološkem smislu, torej da lahko žvečimo hrano, da nas ščiti pred mikrobnimi okužbami in patogenim vlivom iz okolice in podobno, ne smemo pozabiti, da nam zdrav in normalno razvit kraniofacialni kompleks omogoča, da govorimo, da podarimo toplo besedo, grajamo, zapojemo pesem, se smejemo, se poljubljamo n smo poljubljeni, se dotikamo, vohamo, okušamo, jokamo. Zato ima neustrezno ustno zdravje številne posledice in močno vpliva tudi na ekonomsko ter psihosocialno kakovost življenja ljudi.

REDNI PREGLEDI
Eden izmed pomembnejših ukrepov, ki pripomorejo tako k zgodnejšemu odkrivanju resnih sistemskih bolezni, tudi malignih, kot tudi k preprečevanju izgube zob zaradi kariesa in parodontalne bolezni, so resni kontrolni pregledi, ki omogočajo bistveno večjo klinično in tudi stroškovno učinkovitost.

Skupni imenovalec številnih študij je namreč ugotovitev, da so redni, intervalni kontrolni pregledi v zobozdravstvu nadvse pomemben dejavnik, ki pomembno izboljšuje kakovost življenja, zmanjšuje obolevnost, povezano z zobno gnilobo, parodontalno boleznijo in rakavimi obolenji v ustni votlini. So eden najpomembnejših prevencijskih dejavnikov, ki pomembno zmanjšuje umrljivost, povezano z rakom ustne votline pri odraslih. So eden najpomembnejših prevencijskih dejavnikov, i pomembno zmanjšuje umrljivost, povezano z rakom ustne votline pri odraslih.


ANALIZA STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI
Številne zdravstvene politike so analizirale stroškovno učinkovitost kontrolnih pregledov in poskušale ugotoviti, kateri je optimalni intervalni razmik med njimi (vsakih tri, šest, devet, 12, 18 ali 36 mesecev) a zmanjšanje nastanka zobne gnilobe. V analizo sta bila vključena tudi socioekonomski status pacientov in vpliv fluoriranja vode.

Na splošno bi bilo intervano klicanje pacientov na daljše obdobje, kot je šest mesecev, za zdravstveno politiko najučinkovitejše, Velja pa pripomniti, da se stroškovna učinkovitost med posameznimi  rizičnimi skupinami močno razlikuje. Za preventivo kariesa je bilo ugotovljeno, da sta vpliv fluoriranja vode in socioekonomska komponenta prebivalstva zelo pomembna.


ZGODNJI PREGLEDI OTROK – MANJ STROŠKOV KASNEJE
Po trenutnih priporočilih se za vse otroke priporča, da se prvi preventivni pregled pri zobozdravniku opravi v prvem letu življenja. Zobozdravstvena stroka je enotnega mnenja, da zgodnji obiski pomembno pripomorejo  k preprečevanju nastanka bolezni zob in obzobnih tkiv ter posledično znižujejo stroške zdravljenja. Pri tem je glavni poudarek na informacijag oz. Sporočilih, i jih dobijo starši. Med slednjimi postavljamo v ospredje svetovanje o ustrezni higieni ustne votline dojenčkov in otrok, pomen fluoridne terapije, prehransko svetovanje in informacije v zvezi z ustnimi navadami ter o načinih preprečevanja poškodb, ki prizadenejo področje obraza in ustne votline. 

Pri predšolskih otrocih vodi nepopravljeno zobovje k resnejšim obolenjem zob in ustne votline ter k bistveno višjim kasnejšim stroškom zdravljenja.  Podatki iz študije o stroškovni učinkovitosti v zobozdravstvu, ki je bila narejena v Iowi, kažejo, da je bilo otrok, ki so bili mlajši od šest let in so potrebovali  kompleksnejšo zobozdravstveno oskrbo, sicer manj kot pet odstotkov, vendar pa je znašala poraba denarja, namenjenega zanje, od 25 do 40 odstotkov celotnih zobozdravstvenih virov za to starostno skupino. Tako je bilo po tej študiji za otroka namenjenih približno dva tisoč dolarjev, kar je pokrivalo stroške bolnišnične oskrbe, skupaj z medicinsko anestezijo.



ŠTUDIJE
Ta in podobne študije poudarjajo, da imata preventiva in zgodnje preprečevanje bolezni zob in obzobnih tkiv velik pomen za kasnejše življenje ter vodita v precejšen prihranek stroškov  za zobozdravstveno oskrbo, še zlasti za tiste družinske člane, ki živijo na pragu revščine ali pod njim. Pri njih je namreč stopnja kariesa opazno višja že pri otrocih, mlajših od treh let in pol.

Nadalje so Lee in sodelavci v obsežni longitudinalni študiji iz leta 2006, kjer so spremljali novorojenčke v Severni Karolini, ugotovili, da so povprečni stroški za zobozdravstveno oskrbo močno povezani z otrokovo starostjo ob njegovem prvem obisku zobozdravnika (natančneje v grafiki).

Nižje stroške ob zgodnejšem prvem obisku avtorji študije pojasnjujejo z dejstvom, da so starši pri otrocih iz prve skupine bolj dosledno upoštevali preventivne ukrepe in so bile zato pri teh otrocih opravljene le preventivne zobozdravstvene storitve. Zagotovo so k temu najbolj pripomogli njihovi starši. Tisti starši, ki svojega otroka pripeljejo na prvi obisk k zobozdravniku že zelo zgodaj, so dejansko tudi najbolj motivirani za zagotavljaje ustreznega ustnega zdravja svojih otrok. Z ustreznimi informacijami, ki jih dobijo pri zobozdravniku, zagotavljajo svojim otrokom dobro ustno higieno in že od zgodnjega otroštva uvajajo v otrokovo življenje ustrezne prehranske navade. Višja starost otroka pri prvem obisku pa je bila v kasnejših letih povezana s številnejšimi nujnimi obiski, restorativnimi posegi ter kompleksnejšimi in dražjimi metodami zdravljenja.



PARADONTALNA BOLEZEN IN RAKAVE SPREMEMBE V USTNI VOTLINI
Zaradi omejitev zdajšnjih epidemioloških podatkov je izdelava modela stroškovne učinkovitosti preventivne parodontalne bolezni in rakavih sprememb v ustni votlini težavnejša.

Tako obstaja velika potreba po nadaljnih primarnih raziskavah, ki bi obravnavale pomen in predvsem učinkovitost kontrolnega pregleda pri različnih bolezenskih stanjih v ustni votlini. Za izdelavo natančnejšega modela bi bilo treba določiti stroške in rezultate ustnih presejalnih programov raka, ki se izvajajo v primarnem okolju.

Pri tem se v zdravstveni politiki glede na stroškovne učinkovitosti vselej pojavijo naslednja vprašanja:

  • Kakšni so dejanski stroški presejalnih testov za rakave in predrakave spremembe v primarnem zdravstvu?
  • Kakšni so stroški zdravljenja prekanceroz in rakavih obolenj, vključno s stroški kroničnih bolezni, dolgotrajno rehabilitacijo in paliativno oskrbo?
  • Kaj stroškovno pomenijo presejalni programi v primarnem zdravstvu v smislu preživetja (pridobljenih let življenja) in skupne koristi v kakovosti življenja?
  • Kakšne so prihodnje raziskovalne prioritete in kakšna je pričakovana vrednost pridobljenih informacij za določitev, da se potrdi program presejalnih testov?



PREVENTIVNA ODLOČILNA ZA STROŠKOVNO UČINKOVITOST
Sklenemo lahko, da stroškovna učinkovitost zdravstvenih sistemov sloni predvsem na preventivni dejavnosti in ozaveščanju ljudi o pomenu in vlogi dobrih prehranjevalnih navad, o zdravem načinu življenja ter pomenu rednih preventivnih pregledov. Sistematično klicanje na redne kontrolne preglede ima velik vpliv pri preprečevanju nastanka številnih patoloških stanj. Kakšna naj bo pogostost obiskov pri zdravniku oziroma zobozdravnik, pa v številnih zdravstvenih politikah še vedno ni določeno.

 

tl_files/images/Blog/Ustno zdravje-zobozdravstveni stroski za otroka.jpg

 

 


Povzeto po: dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med., pHARMONIA, str.42-43, št. 14/2015

 

Pojdi nazaj

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki