Parodontalna bolezen: razlike med spoloma


Kot zobozdravnik včasih v praksi opazim trend pri mojih pacientih, še predno ga potrdijo raziskave. Sedaj široko sprejeto “sistemsko ustno zdravje” sem sam opazil že pred leti pri zobeh in dlesnih mojih starejših pacientov, ki so bile prav tako zdrave, kot pri njihovih vnukih.

 

Medtem,  ko “sistemsko ustno zdravje”  vključuje razlikovanje glede na genetiko in imunost, sam sedaj opažam še eno zanimivost – pri bolezni dlesni so moški in ženske prizadeti drugače.

 

Moški imajo, prirojeno, večji imunski odziv na vnetje, zato je zanje tipično, da imajo v primerjavi z ženskami, veliko več vizualnih znakov, ki kažejo, da gre za parodontalno bolezen.

 

Na ženske pa značilno bolj vplivajo hormoni in dejavniki življenjskega sloga, zato paradontalna bolezni ni nujno vidna na prvi pogled.

 

Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da v večini ženske bolj skrbijo za oralno higieno, vendar je kar ¾ vseh pacientov s parodontalno boleznijo, ženskega spola.


Zaradi močnega vpliva ženskih hormonov, ki vplivajo na dlesni, so ženske še posebej dovzetne za parodontalne težave:

–        pred menstruacijo,
–        med nosečnostjo,
–        v času jemanja kontracepcije in
–        med menopavzo.


Zdi se, da so ženske bolj dovzetne za vnetje ustnega biofilma tudi zaradi stresa in s tem povezane naknadne proizvodnje kortizola, ki so hrana nekaterim najbolj virulentnim oralnim patogenom.

 

Študija, objavljena v  British Journal of Health Psychology leta 2013 opozarja, da:

 

“Medosebni konflikti, zakonski stres in stres ločitve, so močno povezani s slabimi zdravstvenimi izidi tako pri ženskah kot pri moških.''

 

V povezavi znavedenim je dokazano, da povišan IL-6 (faktor vnetja) povečuje vpliv na oralni biofilm, še posebej pri ženskah. Kot vemo, parodontalna bolezeni tako zanemarljiva kot krvaveče dlesni in žepi.

 

Če zaključim: oseba ima lahko na pogled zdrave dlesni, vendar ima lahko vseeno zelo visoko biokontaminacijo s škodljivimi patogeni. Ta tiha okužba ima lahko sistemsko hude posledice, zlasti zaradi odsotnosti klasičnih znakov parodontalne bolezni. Tiha prisotnost bakterij in njihovo širjenje lahko povzroča vnetja na drugih delih telesa, skupaj pa to lahko vodi v vnetne bolezni kot so  Alzhaimerjeva bolezen ter bolezni srca in ožilja.

 

Ta razmerja niso linearna- stres/kortizol, genetika, prehrana in motnje spanja igrajo kompleksno vlogo. Zato je izrednega pomena, nameniti pozornost obem dejavnikom, tako načinu življenja, kakor tudi genetskim sprožilcem, še zlasti pri ženskah.

 

 

 

Vir: http://oshnewsnetwork.com,12.marec 2015

Pojdi nazaj

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki