Paraziti in paradontalna bolezen

N. Hropot Pleško, U. Skalerič

 

 

Izvleček

Pomemben dejavnik pri nastanku paradontalne bolezni so bakterije, ki se kopičijo in razmnožujejo na površini zob, pozornost pa se usmerja tudi v preučevanje vlogo virusov, gliv in parazitov, še posebej praživali zaradi ugotovitev, da se v ustni votlini pojavljajo pogosteje, kot so prvotno mislili, in da lahko njihova prisotnost vpliva tudi na pojav drugih bolezni.

 

Uvod

Paraziti so živali ali rastline, ki stalno ali občasno živijo na račun drugega organizma, parazitizem pa je ena najbolj razširjenih oblik združevanja teh organizmov.

Thrichomonas tenax (T. Tenax) in Entamoeba gingivalis (E. Gingivalis) sta praživali, ki se ju pogosto omenja v zvezi z ustno votlino človeka in sta običajno neškodljiva komenziala.

Včasih je veljalo, da se zelo malo parazitov prilagodi na ustno votlino in da je tveganje za parazitske okužbe posledično nadvse nizko pri zdravih osebah, nasprotno s tem mišljenjem pa se pojavlja vse več objav, ki trdijo, da se praživali T. Tenax in E. Gingivitis pojavljajo v večjem številu pri pacientih s paradontalno boleznijo kot pri pacientih brez parodontalne bolezni, kar kaže na to, da bi ti dve vrsti praživali lahko bili povezani z nastankom in napredovanjem paradontalne bolezni.

Vendar pa patogenetski mehanizmi in vloga parazitov pri parodontalni bolezni še niso v celoti pojasnjeni.

 

Paraziti

Komenzalizem je oblika sožitja med dvema vrstno različnima organizmoma, pri katerem udeleženca drug drugemu ne škodujeta, korist pa ima le eden. Pri človeku v črevesju lahko živijo različne komenzalne amebe npr. Entamoeba coli ali v ustih Entamoeba gingivitis. 

Parazintizem pa je ena najbolj razširjenih oblik združevanja organizmov, pri čemer en partner vedno škoduje drugemu. Parazit ali zajedavec živi na ali v gostitelju, na njegov račun. Od gostitelja dobiva hrano in zaščito, gostitelju pa ne vrača ničesar. Paraziti so visoko specializirane živali, ki so v boju za obstanek razvile mnogo posebnosti v telesnem ustroju, načinu življenja, prehranjevanju, razmnoževanju in širjenju (Logar, 2010).

 

Paraziti v ustni votlini človeka

Bivališče v ustni votlini je uspelo ustvariti bičkarjem Trichomonas tenax (T. tenax) in amebam Entamoeba gingivalis (E. Gingivalis), ki so komenzali v ustni votlini, lahko pa se spremenijo v oportunistične patogene.

Naegleria floweri in Acanthamoeba encephalitis povzročita izjemoma resne oblike meningoencefalitisa. To se zgodi, če najdeta pot v nosno votlino, predreta vohalni epitelij in v končni fazi vdreta v možgane (Bergquist, 2009).

Samo en parazit, to je praživalski bičkar Leishmania, lahko hudo prizadene človeško ustno votlino, in sicer posredno s povzročanjem deformacij ust in nosu zaradi granulomatozne rasti (Bergquist, 2009).

 

Trichomonas tenax

Bičkar Trichomonas tenax je anaerobni komenzal ustne votline ljudi, ki ga najdemo v odbriskih zob in dlesni, našli so ga tudi v aspiratu bronhijev ali pljuč. Prenaša se pri dotiku z usti, npr. pri poljubljanju, mogoč pa je tudi prenos z nerazkuženimi predmeti in posodo. (Athari in sod., 2007; Logar, 2009). T. tenax lahko vstopi v dihala z aspiracijo iz ustnega dela žrela in povzroči bronhopulmonalno trihomoniazo, zato se je njegova pomembnost v zadnjem času povečala, čeprav se v primerjavi z E. Gingivalisv ustni votlini pojavlja redkeje (Hersh, 1985; Athari in sod., 2007).

 

Entamoeba gingivalis

Ameba Entamoeba gingivalis je anaerobni komenzal in živi v ustih na dlesnih, drži se tudi zobnega kamna karioznih zob (Logar, 2009). Zaradi njenega nagnjenja k anaerobnemu okolju jo pogosto najdemo pri gnojnih vnetnih procesih (Chen in sod., 2001). Pogosta je pri pacientih, ki so se zdravili z obsevanjem in ki prejemajo metronidazol (Samaranayake, 2002), vendar dokazov, da bi povzročala bolezni, še ni. Prenaša se z direktnim dotikom, npr. pri poljubljanju. Ameba ponavadi izgine pri skrbnejši ustni higieni ust in zobovja (Logar, 2009). Je edina pražival, ki je prisotna v ustni votlini HIV-1 okuženih pacientov s parodontalno boleznijo (Lucht in sod., 1998).

 

Zaključek

Parazita T. Tenax in E. Gingivalis se pri pacientih s parodontalno boleznijo pojavljata v večjem številu kot pri pacientih brez parodontalne bolezni. Te najdbe iz presečnih raziskav kažejo na to, da bi ti dve praživali lahko bili povezani z nastankom in napredovanjem parodontalne bolezni.

 

Povzeto po Zdravstveni vestnik, letnik 69 1-2, leto 2014, str: 36-39

 

Asistent Nina Hropot Pleško, dr. dent. med.; akad. Prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., Center za ustne bolezni in parodontologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Pojdi nazaj

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki