Odkrito o ustni higieni


Ustna higiena je eden izmed temeljev vzdrževanja ustnega zdravja, podobno kot je telesna vadba temelj vzdrževanja splošnega zdravja. Pri obeh so na prvem mestu pravilna izvedba tehnike in pogostost izvajanja ter primerna oprema. Kdo pa je za to najbolj usposobljen in kako moramo poskrbeti za svoje zobe?


Za pravilno izvajanje tehnike so na voljo nasveti in tečaji z izurjenimi vaditelji, za pogostost izvajanja je odgovoren posameznik sam, za opremo pa je potreben določen vložek.

KDO JE USPOSOBLJEN ZA SVETOVANJE

Na tem področju je najbolj usposobljen profil ustnega higienika z opravljenim dodatnim izobraževanjem iTOP. Akad. prof. dr. Uroš Skalerič je z ustanovitvijo Visoke šole za ustne higienike leta 2003 omogočil, da se dentalni tim okrepi z močnim igralcem, ki skrbi za področje, kateremu zobozdravniki zaradi preobilice preostalih problemov v ustni votlini ne utegnejo nameniti toliko pozornosti, kot bi bilo potrebno. Ustni higienik odstranjuje trde in mehke zobne obloge, polira zobe in skrbi za preventivo, v katero je vključen tudi pouk o izvajanju pravilne ustne higiene. Svoje znanje lahko nadgradi na >>individually taught oral prophylaxis<< - seminarjih iTOP o individualnem pristopu k pouku bolnika i pravilnih tehnikah vzdrževanja čistoče v ustni votlini, ki ga je razvil dr. Jiri Sedelmayer z Univerze v Hamburgu. Profil ustnega higienika je v razvitem svetu že dalj časa trdno uveljavljen kot nujen člen pri vzdrževanju ustnega zdravja, pri nas pa si počasi, a vztrajno utira pot. Tu je potrebno predvsem razumevanje zobozdravnikov, koliko lahko pridobijo oni sami in njihovi bolniki, če zaposlijo ustnega higienika. Kot kaže, je to spremembo lažje doseči v zasebnem sektorji kot v javnem zobozdravstvu.

KAKO POGOSTO

Vehementno drgnjenje zob po vsakem obroku se je izkazalo za napačen pristop, saj vodi v nepovratne poškodbe- erozijo zobne sklenine in korenine ob zobnih vratovih, t.i. toothbrush trauma, ter odmikanje dlesni in razgaljenje zobne korenine, ki je posledica mehanskega draženja dlesni in ne obolenja obzobnih tkiv, kot nekateri zmotno mislijo.

Druga skrajnost je zanemarjenje ustne higiene, ki dolgoročno vodi v parodontalno bolezen z vsemi njenimi posledicami. Večina prebivalcev je nekje v zlati sredini - zobe čisti enkrat so dvakrat na dan nekaj deset sekund do nekaj minut. A to nikakor ne zadostuje za ustrezno higieno. Resda je prof. Harald Löe dokazal, da zadostuje eno čiščenje na vsaka dva dni, da se pri tem ne vnamejo dlesni, a so v tem primeru vsak drugi dan preiskovalci izvajali natančno čiščenje celotne ustne votline, kar lahko traja tudi do 30min.



tl_files/images/Blog/Ustna higiena.jpg

 

KAKO DOLGO

Če odmislimo modrostne zobe imamo pri polni denticiji opravka z 28 zobmi s petimi ploskvami, ki jih je treba očistiti, kar nanese veliko ploskev. Da je vse skupaj še bolj zapleteno, obstajata poleg treh lahko dostopnih mest, to so sprednja, zadnja in grizna ploskev, tudi težko dostopni stranski ploskvi, ki skupaj s sosednjim zobom tvorita vsak svoj medzobni prostor. Še dodatne posebnosti pa prineseta predel zobnega vratu in predel kjer se zob >>potopi<< v dlesen, kjer je situacija anatomsko in funkcionalno identična kot pri obnohtju oziroma prostoru pod nohtom.

Vse te niše so retencijska mesta, v in na katerih se nabirajo ostanki hrane, ki jih zgolj z zobno ščetko ne moremo v celoti odstraniti. Predstava, da bi se pod nohti nabirala delno prebavljena hrana, ki nato fermentira in postane gojišče za mikroorganizme, ni prevel okusna. Ker se v ustih te stvari teže vidijo kot pod nohti, se tudi laže spregledajo, procesi razkroja pa se na to ne ozirajo in nemoteno potekajo, dokler se ne odstrani substrat.

Seveda je treba negovati tudi jezik, ki največkrat ostane zapostavljen in je prepuščen svoji samočistilni funkciji. Če bi torej vsaki ploskvi zoba namenili eno sekundo in dodatno sekundo privoščili tudi jeziku, bi celoten čas čiščenja znašal dobri dve minuti in pol. Zato si moramo vzeti vsaj 10 min ali več za nego ustne votline.

Ker pa seveda nikomur ne uspeva vzdrževati popolnega stanja, je priporočljivo dvakrat do trikrat na leto obiskati ustnega higienika, ki odstrani vse obloge nad ravnjo dlesni in pod njo ter zobe spolira, kar je temeljna preventiva pred razvojem parodontalne bolezni.

Povzeto po: DAMIR ŠKRIPEC, DR. DENT. MED., pHARMONIA sozvočje dela in sprostitve. Št. 5/13, str. 26-27

Pojdi nazaj

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki